Vsaki dve leti organiziramo kulturni dan za učence 4. in 5. razredov v Ljubljani z vključitvijo predstave v Cankarjevem domu in ogledom dejavnosti po programu enega izmed muzejev.

Z lutkovnim gledališčem se učenci srečajo v prvi triadi, takrat opravijo tudi sproščen sprehod po mestnih ulicah in tržnici. Naše vsebine so tokrat nadgrajene z vodim ogledom sledov srednjeveške in rimskodobne Ljubljane, namesto lutk pa so v Cankarjevem domu tokrat pred učence stopili pravi glasbeniki  z dirigentom v fraku.

Po uvodnih težavah smo se vsi varno pripeljali do centra Ljubljane. Ta nas je pozdravila z jutranjo meglo in nenavajene takega pozdrava nas je takoj začelo po malem zebsti. Vsebine mestnega muzeja so bile prilagojene starostni stopnji, podkrepljene so bile z zbirko nalog, ki so jih učenci dobili na začetku ogleda. Vodiči so imeli dovolj glasno in jasno besedo, s seboj so imeli tudi slikovni material, ki je služil kot dopolnilo besedi. Učenci so neizmerno požirali znanje v pogovoru z njimi. Pri spoznavanju jih ni motil prometni hrup, morebitni mimoidoči, morebitna lakota ali kaj podobnega. Proti enajsti uri smo že postali utrujeni in potrebni udobnega sedeža. Po krajšem sprehodu do Cankarjevega doma smo lahko vsemu zadostili.

V Cankarjevem domu smo poskrbeli za osebne potrebe (WC), oddali oblačila v pravo gledališčno garderobo in se v organizirani skupini odpravili do pravega vhoda in skoraj pravega sedeža. Vsebino predstave Čudoviti svet glasbil je v besedi spremljal Bošjan Gorenc  Pižama, ki se je tokrat izvrstno izkazal v interpretaciji variant na temo Marko skače v besedilu. Orkester slovenkse filharmonije je vodil dirigent Miha Rogina. V začetku je bilo izvedeno delo angleškega skladatelja Brittna Vodnik po orkestru. S to skladbo so nam instrumentalisti prikazali zvočno sliko posameznega instrumenta v povezavi z drugimi v orkestru. Med skladbo je vsebine povezoval Pižama. V intermezzu smo poslušali tudi glas harmonike Domna Zadravca. V drugem delu je orkester zaigral Bizetovo Arležanko, 2. suito, 1. in 4. stavek. Pižama nas je vseskozi spremljal s svojim humorjem in opozarjal na ploskanje, odmev v dvorani, največje orgle, kulturno obnašanje,…

Po koncertu smo imeli še nekaj časa za manjši prigrizek in po potrebi zopet za osebno higieno. Antobusi so nas čakali na Tivolski cesti, zato smo morali peš po podhodu do velike jeklene kočije. Med vožnjo nazaj so nas zopet ovirade delovne blokade na avtocesti, a ker smo bili navajeni tega iz jutranje vožnje, nas vse skupaj niti ni vznemirilo. Polni novih izkušenj smo vsi srečno izstopili pred domačo šolo – gočani na Gočah, podnanošci v Podnanosu, vrhpoljci v Vrhpolju in vipavci v Vipavi.

Učitelji upamo, da bodo vsebine, s katerimi smo se srečali v Ljubljani, še velikokrat omenjene tudi med poukom ali pa tudi doma. Tokrat ni nihče manjkal.

Nadja Rodman Koradin

—  Uvodna stran —