V roke smo vzeli pravo orodje. Zabijali smo skoraj v glasbenem ritmu, usklajeno in odločno. Rezali, lepili in se mrščili nad načrti. Učiteljica je gubala čelo, učenci se potili. Zmagovali smo nad žeblji in obupovali nad merami… In končno je uspelo. Najprej lažja gugalnica nihalka, skoraj taka kot tista na šolskem igrišču, potem tehtnica prevesnica, ki bi jo prav gotovo lahko posodili v zlatarno za tehtanje zakladov. Na koncu pa smo se spoprijeli še z možakarjem, ki maha in maha, z mahačem. Res je bil zahteven, ampak postali smo pravi mojstri. Skorajda bi že lahko bili hišnikovi vajenci. Če se vam kaj polomi, pokvari, zalomi… kar poiščite nas.

5.A

—  Uvodna stran —