Logopedska obravnava v OŠ »Draga Bajca« Vipava
Občina Vipava že vrsto let prisluhne potrebam prvošolčkov na matični in podružničnih šolah OŠ Vipava po logopedski obravnavi. Uspešno je podprla sodelovanje z dvema logopedinjama za pomoč pri odpravljanju govorno-jezikovnih težav. Logopedinji ugotavljata večje potrebe po logopedski obravnavi, vendar jih zaradi prevelikega števila in kompleksnih primerov ter premajhnega števila ur ne moreta pokriti vseh potreb.
Na prvem srečanju na šoli logopedinja s pomočjo testiranja individualno oceni vsakega učenca 1. razreda na različnih področjih govora in jezika ter določi, ali gre pri učencu za govorno-jezikovno motnjo in v kakšnem obsegu je le-ta izražena. Staršem lahko predlaga le logopedsko svetovanje ali vključitev učenca v logopedsko obravnavo.
Logopedinja na individualnih urah dela neposredno z učencem. Z uporabo terapevtskih tehnik spodbuja govorno-jezikovna področja, na katerih se izraža največji primanjkljaj in odpravlja govorno-jezikovne napake, težave oz. motnje. Učenca vodi do uspešnih poizkusov, ki jih nagradi in utrjuje. Prisotnost staršev na obravnavi zagotavlja ozaveščenost staršev in nadaljevanje vaj, ki jih z otrokom izvajajo tudi doma, kar pripomore k hitrejšemu napredku.
Zmanjšana sposobnost za komunikacijo že v zgodnjih letih predstavlja za posameznika oviro in frustracijo. Učence z govorno-jezikovnimi motnjami, ki težko izrazijo svoje znanje na ustnih ali pisnih preizkusih, lahko privede do pojava psihičnih, vedenjskih in osebnostnih motenj, ki igrajo pomembno vlogo tudi v odrasli dobi.
Uspešna komunikacija učenca opremlja z orodji za socialno vključevanje, učenje, doseganje ciljev, vzpostavljanje novih in vzdrževanje že vzpostavljenih osebnih odnosov, izražanje lastnih mnenj, zadovoljevanje lastnih potreb in navsezadnje tudi nemoten razvoj pisne komunikacije v šolski dobi.
Učenci, ki so v letošnjem šolskem letu obiskovali logopedsko obravnavo, so imeli težave na enem ali več področjih govora in/ali jezika. S pomočjo logopedske obravnave, pozitivne motivacije in sodelovanja učenca ter redno izvajanih vaj tudi doma, smo načrtno razvijali in uspešno odpravili marsikatero govorno-jezikovno napako. Tako smo postopno razvijali učenčeve govorno-jezikovne sposobnosti, se veselili skupnih uspehov in vzpodbujali njegovo doživljanje sebe ter pozitivno samopodobo.
Glede na potrebe učencev, bi bilo potrebno zagotoviti večje število ur logopedske obravnave ne le za učence prvih, ampak tudi za učence naslednjih razredov.
Vipava, 10. 6. 2019 Ana Bajc, Silvestra Janežič