Končno je prišel en lep sončen dan, ko ni toliko pihalo, sem to dobro izkoristila s pohodom v naravo. Odpravila sem se do cerkvice Marije Snežne na Obeluncu nad Gočami.

Za to destinacijo sem se odločila, saj je pot do tja ne preveč strma in je hoja lahkotna. Odpravila sem se sama, s seboj pa sem vzela kužka Rufusa.

Ob dveh popoldne, ko se je kosilo malo poleglo, sem si napravila nahrbtnik, v katerega sem dala vodo, daljnogled in telefon, da bom lahko na vrhu naredila nekaj fotografij in poklicala domov, da sem varno prispela. Na poti nisem srečala veliko ljudi in na vrh sem prišla

Končno je prišel en lep sončen dan, ko ni toliko pihalo, sem to dobro izkoristila s pohodom v naravo. Odpravila sem se do cerkvice Marije Snežne na Obeluncu nad Gočami. 

Za to destinacijo sem se odločila, saj je pot do tja ne preveč strma in je hoja lahkotna. Odpravila sem se sama, s seboj pa sem vzela kužka Rufusa.

Ob dveh popoldne, ko se je kosilo malo poleglo, sem si napravila nahrbtnik, v katerega sem dala vodo, daljnogled in telefon, da bom lahko na vrhu naredila nekaj fotografij in poklicala domov, da sem varno prispela. Na poti nisem srečala veliko ljudi in na vrh sem prišla relativno hitro. Ko pa sem prišla do cerkvice,  je bila čez vhod na posest postavljena zapora, češ da ne moraš iti k cerkvi. Vendar, ker pravijo: pravila so zato, da jih kršimo, sem vseeno šla pod zaporo, si ogledala čudovit razgled in si z daljnogledom ogledala našo čudovito Vipavsko dolino. Poklicala se domov in vsem sporočila, da jim je lahko žal, da niso šli z mano. 

Domov sem se vrnila po drugi, krajši poti ob vinogradih.

V samoti sem se imela lepo, lahko sem se zares umirila, sprostila in na polno uživala v čudovitem dnevu. Še kdaj se bom sama odpravila kam hodit in tako živela zdravo in z naravo.

Laura Fabjan

Učiteljica: Petra Batagelj