V letošnjem šolskem letu smo morali dejavnosti šolskih pevskih zborov zelo prilagoditi ukrepom NIJZ. V jeseni smo že začeli prepevati »po starem«, a nas je COVID-19 kmalu ustavil in iskali smo nove možnosti.
V času pouka na daljavo so učenci imeli možnost prepevati ob materialu, ki so ga učiteljice obesile v spletne učilnice. Po nekaj mesecih smo začeli tudi z vajami na ZOOM, a se to ni prav dobro obneslo, saj aplikacija ne omogoča istočasnega prenosa zvoka in slike. Nekateri so se tudi opogumili tako, da so posnetke svojih pesmi poslali učiteljici, a do pravega petja na daljavo nikakor ni moglo priti. Delo zbora na daljavo smo popestrili z video srečanji z različnimi mladimi perspektivnimi glasbeniki, ki jih je organizirala učiteljica Neža Jelušič.
Šele po nekajtedenskem pouku v razredu smo lahko tudi peli; samo v razredu….ali pod lipami….čisto na tiho…čisto malo…. vedno pod masko… Počasi je petje preraščalo v nove pesmice, katerih besedilo je napisala dvaindevetdesetletna domačinka Marija Jana Prelec, uglasbila pa jih je Klara Maljuga. Šele v juniju smo lahko medse povabili tudi korepetitorko Ano Poljšak, da smo v celoti zapeli omenjene novosti.
V ponedeljek, 21.6.2021 je v Vrhpolju prišlo do predstavitve pesniških zbirk Samotnice. Tamkajšnji otroci so pod mentorstvom Lee Kobal nekaj pesmi recitirali, naše Poke so tri uglasbene pesmi zapele, najbolj pa nas je na dogodku presenetila doživetost deklamiranja avtorice. Čeprav je gospa častitljive starosti so pesmi vsebinsko sodobne. Nanašajo se na vsakodnevna vprašanja, tudi taka, kot je trenutni COVID-19 in omejitve NIJZ.
Upamo, da bo v prihodnjem letu mogoče več prepevati v živo, vsi skupaj, vsi obenem, neposredno, glasno, živo, igrivo, nagajivo, neponovljivo,…. Samo s skupnim petjem v istem prostoru zbor postane res zbor, v katerem zazveni ob harmoniji zvoka tudi harmonija sobivanja, ki smo jo med delom na daljavo tako zelo pogrešali.
Nadja Rodman Koradin
Fotograf je Gregor Raspor.
