041 619 125 info@os-vipava.si

Botanični vrt Sežana in Kobilarna Lipica – pogoj za obisk je PCT,

Štanjel in Živi muzej Krasa – ni pogoja PCT

Z devetošolci smo v četrtek, 11.11.2021 nameravali izpeljati naravoslovni dan z obiskom Botaničnega vrta v Sežani ter si pobliže ogledati slovensko avtohtono pasmo konj. En dan prej so nam iz obeh lokacij sporočili, da PCT pogoji veljajo tudi za šolarje. Ker pa je bil napovedan najbolj sončen dan v tednu, brez burje, se nam je zdelo škoda, da ne bi spoznali še drugih, nič manj edinstvenih znamenitosti pokrajine na drugi strani vipavskih gričev.

Imeli smo srečo in v zadnjem hipu rezervirali lokalnega vodnika, predsednika Društva turističnih vodnikom Krasa in Brkinov Bogdana Macarola, ki nam je z marsikatero zgodbico, približal srednjeveško vasico Štanjel ter nas popeljal po Živem muzeju Krasa.

Štanjel, vas na griču, grajski kompleks, obrambni stolp, cerkev z limonastim zvonikom, skrivni prehod, Ferrarijev vrt s parkom in mostičkom po vzoru znamenitega beneškega mosta Rialto,…, če je v vas vsaj malo romantične, umetniške ali zgodovinske žilice morate Štanjel vsekakor obiskati.

Kraj je bil prvič pisno omenjen leta 1402. Za obrambo pred turškimi vpadi so naselje v 15. stoletju obdali z obzidjem. Vrhunec razvoja je Štanjel doživel v 16. in 17. stoletju. V času med svetovnima vojnama je Štanjelu vtisnil svoj pečat arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani. Med drugo svetovno vojno je bilo naselje delno požgano, grad pa močno poškodovan. Obnova naselja traja še danes.

Mogoče bo katerega učenca zamikalo, da se bo čez Vipavske griče ponovno odpravil s kolesom ali pa se sprehodil s prijateljem in znancem ter mu povedal in pokazal venčke na vratih in oknih, kamnite kajzarice in pršut,… Tudi kakšna poroka v prihodnosti ni izključena.

Naš naravoslovni dan smo nadaljevali s sprehodom skozi Živi muzej Krasa med Sežano, Lipico in slovensko-italijansko mejo, ki je neprecenljiva zakladnica kraških pojavov: vrtače, uvale, udorne doline, škrapljišča, brezna in podzemne jame. Njegov večji del sodi v območje Natura 2000. Leta 2017 je bil Živi muzej Krasa izbran za najboljšo tematsko pot v Sloveniji.

Ogledali smo si štirno,  ki je bila Kraševcem stoletja edini vir vode. Kali in štirne so služile za pitno vodo, gospodinjstvo in živino. Za ureditev kalov so izrabili naravne kotanje. Videli smo zloženo kamenje v suhe zidove ter nedokončano pastirsko hišo.

Najpogostejše rastlinje te pokrajine spadajo hrast, maklentrokrpi javor, lipa. Avtohtoni listavci so črni in beli gaberjesen, leska in divja češnja, grmovnice pa drenčrni trnbrin, ruj, češmin, črni bezeg in rešeljika. Kras je bil vse do prvih krčenj v neolitiku popolnoma poraščen z gozdovi. Za pogozdovanje na najslabših tleh pa so uporabili črni bor.

Območje parka je tudi dom številnih živalskih vrst. Nismo imeli sreče, da bi srečali srnozajcavevericopolhajazbeca, divjega prašiča in celo navadnega jelena. Med nočnimi plenilci so lisicadivja mačkakuna belica in podlasica. Ljudje povejo, da so bili opaženi tudi šakalvolk in rjavi medved.

K pestrosti živalstva prispevajo tudi ptice, kot so sinica, slavec, brglezšojačrna žolnačrna vranakosčuk, ter redke in ogrožene ptice, kot so velika uharicaveliki skovik, vrtni strnad, hribski škrjanec, smrdokavrasršenar in kačar. Na skalnih pobočjih bivajo netopirji in redki skalni golobi.

Da je Kras lep jeseni, so potrdili tudi učenci. Vsi zadovoljni smo naše raziskovanje zaključili okrog poldneva in se do kosila vrnili v šolo.

Tina Bevk

(Skupno 66 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost