041 619 125 info@os-vipava.si

Mladi raziskovalci naše preteklosti so po dveh corona letih ponovno raziskovali. Tokrat je bila tema raziskovanja zelo aktualna. Zveza prijateljev mladine Slovenije je razpisala temo raziskovanja Snaga k zdravju pomaga – Nalezljive bolezni v preteklosti in spopad z njimi.

 

V naši raziskovalni nalogi je 17 mladih zgodovinarjev raziskovalo nalezljive otroške bolezni, ki so prizadele vipavske učence v drugi polovici 19. stoletja do osemdesetih let 20. stoletja. Iz raziskovanja so izvzeta leta, ko smo Primorci živeli pod fašizmom in je bila na Primorskem italijanska osnovna šola. V raziskovanje smo zajeli osnovne šole v današnjem vipavskem šolskem okolišu: ljudsko osnovno šolo v Vipavi, v Vrhpolju, na Slapu, na Gočah, na Erzelju, v Ložah, v Podragi, v Šentvidu (Podnanosu) in v Lozicah. Raziskovalno nalogo smo naslovili Otroci, bolezen je tu! Idejo za naslov smo dobili v knjigi Draga Sedmaka Bog dal konec te gerde vojne!, v kateri je citiral Oznanilno knjigo iz Šturij z zapisom 3. oktobra 1915: »Otroci bolezen! Nagla smrt!« Drugi del citata smo raje izpustili in prvi stavek citata malo preoblikovali.

 

Naloga ima več poglavji. V prvem poglavju smo opisali bolezni: davico, škrlatinko, oslovski kašelj in jetiko. Špansko gripo smo le omenili, kolikor je bila omenjena v vipavski šolski kroniki. Naštete bolezni so bile smrtonosne in so skoraj vsako šolsko leto do konca prve svetovne vojne zahtevale življenja učencev nižjih razredov. Najhuje je bilo v šolskem letu 1896/97, ko je v šoli v Vipavi umrlo kar 15 učencev za davico. Smrtnost otrok za davico je bila tako velika, da so jo imenovali kar otroška kuga. Drugo poglavje smo namenili blagim nalezljivim otroškim boleznim, kot so bile: mumps ali mums, ošpice ali rbadi, norice ali nore koze in rdečke. Naštete bolezni so bile neprijetne, vendar med učenci niso terjale smrtnih žrtev. Omenjeno poglavje smo naslovili Je bolelo in srbelo, toda ostali smo živi.

 

Med šolarji je bilo kar pogosto vnetje jeter oziroma zlatenica. Opisujemo jo v tretjem poglavju Joj, saj si ves rumen. Zlatenica je povzročila rumenkasto kožo in beločnice, zato tako ime. Zadnji zapis o zlatenici med šolarji je v šolski kroniki OŠ Vipava za šolsko leto 1978/79. Pripovedovalci, ki so preboleli zlatenico, so se zanjo zdravili v bolnišnici. Tudi po bolezni so pogosto imeli zdravniške preglede.

 

Vse omenjene otroške bolezni so bile močno nalezljive in so se hitro širile med učenci. Ko so izbruhnile davica, škrlatinka in oslovski kašelj, so šolska vodstva nemudoma sprejela preventivne ukrepe. Največkrat so šolo zaprli in pouk prekinili tudi za mesec dni. Dovolj je bil že en primer davice in šola je bila zaprta. Tudi to nam pove, kako nevarna je bila davica. V primeru ošpic pa niso smeli v šolo otroci iz tistih vasi, kjer je bilo veliko bolnih za ošpicami ali pa niso smeli v šolo otroci iz posameznih hiš. Po drugi svetovni vojni šol zaradi bolezni niso več zapirali. Dogajanje po izbruhih bolezni smo opisali v poglavju Otroci, šola bo zaprta.

 

Bolezni so lajšali ali jih hoteli pozdraviti s pomočjo narave. Uporabljali so različna zdravilna zelišča. Z brinovimi jagodami so celo razkuževali prostore. Za lažje dihanje ob oslovskem kašlju so ob posteljo bolnika polagali smrekove veje. Za bolnike z jetiko pa je bilo priporočeno, da so veliko časa preživeli v naravi, zlasti v gorskem svetu. Za ozdravljenje so molili k vsem svetnikom, še posebej k svetemu Roku. Omenjeno smo opisovali v poglavjih Narava nam bo pomagala in Sveti Rok, za nas Boga prosi. Otrokom je bilo težko ostati v postelji, ko so že nekoliko ozdraveli. V poglavju Ko je bilo že bolje smo opisali, kako so si bolni otroci krajšali čas med boleznijo. Zadnje poglavje pa smo namenili cepljenju proti nalezljivim otroškim boleznim. Poglavje je razdeljeno na podpoglavja: Zdravnik bo koze stavil, Besežiranje ali cepljenje proti jetiki, Preventivno fluorografiranje za odrasle in Cepljenje proti drugim otroškim nalezljivim boleznim.

 

Raziskovalno nalogo smo morali tudi predstaviti. Zaradi epidemioloških razmer, sta nalogo predstavili na daljavo učenki Gabrijela Bavcon in Anja Čoha iz 8. a razreda. V ponedeljek, 13. 6. 2022 smo se mentorica raziskovalnega dela Ana Kobal ter učenki Gabrijela in Anja udeležile 53. državnega srečanja mladih raziskovalcev zgodovine v Velenju. Ocenjevalna komisija je naši raziskovalni nalogi podelila zlato državno priznanje.

 

Predstavitev raziskovalne naloge si lahko ogledate na povezavi:

https://video.arnes.si/watch/yxgtc6s8k261

 

Vsem mladim raziskovalcem zgodovine čestitam za izreden uspeh.

 

Mentorica:

Ana Kobal, prof. zgodovine

(Skupno 76 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost