Po dobrih štirih letih so mlajši učenci Osnovne šole Draga Bajca Vipava povabili stare starše in druge občane na urico druženja. Prireditev je bila pred omejitvami že skoraj tradicionalna, za učence od 1. do 5. razreda pa je tokrat zvenela skoraj kot nekaj novega.
V dopoldanski urici so učenci predstavili delovni dan nekoč v ljudski pesmi in plesu. Vsak razred je sodeloval z vsaj eno točko. Vsebine so bile razporejene od jutranjih kmečkih opravil do šaljivih prigod okrog štedilnika in kuhanja kave, vključeno je bilo še otroško popoldansko druženje in večerni ples, zvečer pa so soncu zapeli še uspavanko. Vse navzoče je pozdravila ravnateljica Mojca Pev, ki je poudarila pomen druženja starih staršev in otrok. Ljudske viže in korake sta z besedo povezovala petošolca Meta Jaklič in Štefan Pavlica.
Starejše sta že na začetku s skečem dveh posebnih dam v čakalnici nasmejala četrtošolca Nik Žakelj in Sanja Šček. Otroški pevski zbor Pike, ki jih vodi Lara Žabar, so zjutraj peljali z Izidorjem ovčice na pašo, spremljala jih je skupinica deklet na ukulele, tretješolci pa so s plesom nesli v mlin mlet pšenico. Četrtošolci so skupaj s Pokami, kitaristi z Vido Trošt in korepetitorko skuhali in prismodili krompir, a so z vonjem po kavi prvošolci za njimi popravili težave. Gibanje pod marelami drugošolcev sta z zvoki violine in flavte spremljali sošolki Manca Malik in Karin Makovec ter učiteljica Vida Trošt. Petošolci pa so se zavrteli, kot bi bili na pravi vaški veselici.
Med učence sta stopila tudi zunanja sodelavca. Harmonikaš Dejan Rener je spremljal petje prvošolcev, domačinka Silvana Bajc pa je sestavila koreografijo za dva ljudska plesa, ki so ju v spremljavi sošolca harmonikaša Oskarja Tratnika ritmično natančno zaplesali petošolci. Tokratno prireditev je ob klavirju korepetirala Klara Maljuga.
Pred starše, stare starše in druge obiskovalce so se postavili čisto vsi učenci, tudi tisti, ki so sicer po naravi manj samozavestni. Izkušnja, ki so jo učenci pridobili na sami prireditvi, je del vzgoje za dvig samozavesti, samopotrditve, obenem pa tudi vzgoje občutka pripadnosti razredu in širši skupnosti. Izbor vsebin je sicer vključeval cilje učnih načrtov, a so učiteljice spretno zbrale za nastop tisto dejavnost, ki je omogočala dober nastop čisto vseh v razredu.
Ploskanje in veseli obrazi obiskovalcev in nastopajočih so pokazali, da se takih dogodkov veselimo, zato lahko rečemo, da se bomo v naslednji pomladi zopet srečali.
Nadja Rodman Koradin
