041 619 125 info@os-vipava.si

Arhivi

PŠ Podnanos: Naravoslovni dan v Škocjanskih jamah

Apr 26, 2017

Danes 24.4.2017 smo se z učiteljico odpravili v Škocjanski park, da bi spoznali značilnosti kraškega sveta.

Zjutraj ob 7.50 smo se z avtobusom odpravili v Škocjan pri Divači. Najprej smo spoznali vodiča po imenu Marko. Ta nas je odpeljal do prvega muzeja, ki je bil včasih hlev krit s slamo. Notri so bili razstavljeni pripomočki in potek žetve. Ko smo si to ogledali smo pot nadaljevali do pokopališča, kjer je bil pokopan raziskovalec Anton Hanke. Ko smo si ogledali grob smo odšli do drugega muzeja. V njem so bile razstavljene slike jamskih živali, različne vrste apnenca, fosilov ter ostanki stare rimske hiše. Vodič nam je povedal, da so v jami potekali različni obredi, saj so naši predniki verovali, da so umrli odšli v podzemlje.

Od tam smo pot nadaljevali do informativne točke. Tam smo pojedli malico in odšli v jamo. Na začetku so nas pri vhodu pričakovali štirje vodiči. Mi smo dobili vodičko po imenu Tamara. Najprej smo pot nadaljevali po umetnem rovu. Prišli smo v jamo. Občudovali smo kapnike ampak so bili zelo majhni, saj so bili v preteklosti večji potresi. Pot nas je vodila v najnižji del jame. To je 150 m pod površjem. Hankejev kanal je največji jamski kanal v Evropi. Ko smo prišli v šumečo jamo smo prečkali most nad reko Reko, ki je nad njo 45 m. Odšli smo naprej do naravnega rova in prišli smo ven iz jame. Nadaljevali smo do gondole.

Do tja vodi veliko stopnic. Gondola žal ni delovala. Morali smo peš do informativne točke. Odšli smo v avtobus ter se odpeljali nazaj v šolo. Bili smo utrujeni, a veseli in zadovoljni z dnem.

TRISTAN, ŽAN, JORMA, MATIJA, 5.razred, Podnanos

__________________________________________________________________________

V ponedeljek 24.4.2017  smo se odpravili v Škocjanske jame in v muzej.

Ko smo prišli tja, smo si ogledali muzej v starem skednju, kjer je bila razstava na temo »Od zrna do kruha«. Videli smo stare pripomočke za delo na njivi in peko kruha. Nato smo odšli do pokopališča, kjer je pokopan Anton Hanke, ki je raziskoval jame in Kras. S pokopališča smo se odpravili v drugi muzej. Pred muzejem je stal star in globok vodnjak.

Vstopili smo. Najprej smo si ogledali razstavo o jamskih živalih. Na drugi strani  je bila razstava o kamnih in fosilih. V kleti muzeja pa smo si ogledali razstavo starih arheoloških najdb in hiše naših prednikov. Nato smo odšli nazaj do informativne točke, kjer smo pojedli malico.

Tam so učiteljice kupile in razdelile karte za v jamo. Do jame smo odšli peš. Bili smo zelo vznemirjeni, saj skoraj nihče ni bil v teh jamah. Razdelili smo se v štiri skupine po narodnosti. Mi smo bili v drugi skupini.

V jamo smo vstopili skozi umeten rov. Prvi del jame se je imenoval Paradiž, saj  je imel veliko kapnikov. Nato smo prišli v Podornico. Tam smo bili tiho saj, smo poslušali rast kapnikov. Prišli smo v Tiho jamo, kjer smo videli dva kapnika, ki sta se skoraj združila ( manjkalo ima je samo 0,5 cm).

Najbolje je bilo v Šumeči jami, slišali smo reko Reko in smo videli največji kapnik-Orjak. Videli smo tudi kapnik z imenom  Orgle ali Slon. Na tleh pa so stali bazenčki z vodo katere so potrebovali znanstveniki, ko so iskali jamo. Ob stenah so bile majhne stopnice in vrv po katerih so hodili znanstveniki.

Čez par minut smo prišli do visokega, slavnega mostu. Nato smo prišli do najnižje točke jame, kjer smo bili 150 metrov pod zemljo. Potrebovali smo še okrog 20 minut do konca jame. Tam smo se slikali pod vgravirano ploščo. Nato smo odšli do gondole. Bila je pokvarjena, zato smo morali prehoditi 400 stopnic več. Vseeno smo se v tistem času zelo zabavali.

Pred Škocjanskim parkom nas je čakal avtobus. Usedli smo se in odpeljali nazaj v šolo. Fantje so nam povedali, da smo od najnižje točke jame prehodili 687 stopnic.

 

Rok, Nika, Maša in Ema, razred, Podnanos

__________________________________________________________________

 

Zjutraj ob 7:50 smo se z avtobusom odpeljali na Kras v kraj Škocjan. Na poti z avtobusom smo se zelo zabavali. Ko smo prispeli, nas je prijazen vodič sprejel in odpeljal v prvi muzej.

Tam so bili razstavljeni predmeti za pripravo žita in sena. Po ogledu muzeja smo odšli mimo pokopališča, kjer smo videli grob arheologa Antona Hinko, ki je raziskal bližnjo jamo. Pri pokopališču je stal drugi muzej. Pred njim je stal globok vodnjak v katerem je še vedno voda. Vstopili smo v muzej, kjer smo videli arheološke najdbe. Potem smo odšli v drugi prostor, kjer so bile razstavljene slike z jamskimi živalmi. Nato smo odšli v klet. Tam smo videli ostanke (fosile, kosti…) iz dobe kovin, ki jih je voda prinesla v jamo. Videli smo tudi pripomočke za kuhanje, ki so jih izkopali ko so delali klet. Po ogledu smo odšli nazaj na informacijsko točko, kjer smo pojedli malico. Učiteljice so nam dale karte za vstop v jamo. Čez nekaj časa smo začeli hoditi proti jami. Hodili smo po gozdu in kmalu smo prišli do jame. Tam so nas pričakali štirje vodiči. Razdelili smo se v štiri skupine. Mi smo bili druga skupina. Takoj smo se odpravili v jamo, kjer smo nekaj časa hodili po umetnem rovu. Vodička nam je odprla vrata jame. Najprej smo hodili po tihi jami, kjer ni bilo veliko kapnikov, ker se je tam zgodilo veliko potresov. Nato smo odšli v šumečo jamo, kjer smo slišali Reko. Kmalu smo prišli do mostu, ki je 45m nad tlemi. Prehodili smo veliko stopnic. Čez nekaj časa smo prišli do sončne svetlobe.

Napotili smo se proti gondoli a takrat so sporočili, da se je pokvarila. Morali smo oditi po drugi poti, kjer smo prehodili še okoli 300 stopnic. Po ne preveč dolgi poti smo se vrnili domov. Bilo nam je lepo.

Luka, 5. razred Podnanos

Najbolj iskano

(Skupno 71 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost