Kaj ima latinščina skupnega z angleščino? Ali pa z italijanščino? V bistvu »le« to, da je v angleščini okrog 75% besed, ki izhaja iz latinščine, italijanščina pa je »hči« latinščine, kar pomeni, da lahko najdemo izvor skoraj vsake besede v lingua Latina (latinščini).

To je spoznala skupina naših devetošolcev, ki je v sredo, 20. 9. 2017, v okviru projekta Jeziki štejejo, obiskala pouk tega jezika na bližnji Škofijski gimnaziji. Učence je prijazno sprejel pomočnik ravnatelja, g. Alojz Grahor, k uri se je za hip pridružil ravnatelj, g. Vladimir Anžel, najbolj pa so bili veseli truda Polonce Zupančič, profesorice latinščine. Pouk je zasnovala tako, da so učenci spoznali, kako se v latinščini spregajo glagoli, da prepoznajo nekatere besede in da ugotovijo, da latinščina, če imaš le nekaj podlage z angleščine ali italijanščine in veselja za jezike, sploh ni tako težka. Kaj ne, če pa npr. AMO pomeni ljubim tako v italijanščini kot v latinščini, VOLARE leteti, MONSTRARE (pokazati) pa se skriva v besedah MONSTER (angl. pošast), MOSTRARE (ital. pokazati) in nenazadnje v slovenščini DEMONSTRACIJA. In če nadaljujem, devetošolci so nedvomno opazili podobnosti med poimenovanji glagolskih časov: PREZENT – presente (sedanjik), INFINITIV – infinitive/infinito (nedoločnik), IMPERATIV – imperative/imperativo (velelnik); pa v poimenovanju ednine in množine: SINGULARIS – singular/singolare, PLURALIS – plural/plurale. Teh besed je še ogromno, zato tisti, ki vas to količkaj zanima, kar na delo, oprostite, na iskanje.

Malo za šalo, malo zares … ali veste, kako bi prevedli  FEMINA TACET? Odgovor učiteljice Sonje Simonič Puc, ki je učence spremljala skupaj z učiteljico Maruško Rojc, je bil: ta prevod ni možen! Glasil bi se namreč … ŽENSKE MOLČIJO.

Maruška Rojc

—  Uvodna stran —