Društvo kamišibaj Slovenije je povabilo vse, ki se ukvarjajo s kamišibajem, da bi se 9. maja udeležili projekta vseslovenskega igranja kamišibaja, ki se je odvijal na različnih lokacijah od polnoči do polnoči. Njihov cilj je, da bi pokazali, kako razširjen je kamišibaj v Sloveniji ter morda celo postavili Guinnessov rekord v skupinskem igranju kamišibaja na svetu.

Pri projektu Zaigraj kamišibaj smo lahko sodelovali, četudi nismo imeli izkušenj z igranjem kamišibaja. Zanimal nas je malce drugačen način pripovedovanja zgodb, zato smo se jim pridružili.

Ne samo, da lahko v projektu sodeluje kdorkoli – kamišibaj lahko igramo kjerkoli, v dvorani, šoli, knjižnici ali pa celo v svoji dnevni sobi. Edino, kar je pomembno, je, da imamo publiko in da svoj nastop dokumentiramo.

Kamišibaj je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Kamišibaj uvrščamo med predstave manjšega tipa oz. komornega gledališča.

V našem kamišibaju pa so se pojavile kamele, s svojimi beduini. Pred celotnim razredom je vsak recitiral pesmico slovenske pesnice Ksenje Šoster Olmer, Kamelje cisterne.

Pesnica Ksenja Šoster Olmer je slovenska pesnica srednje generacije, ki živi in ustvarja v ZDA. Rojena je bila leta 1961 v Kranju. Napisala je nekaj pesniških zbirk in prevedla knjigo Dolgomobil ameriškega pesnika Snela Silvestrina (Mladika, 1992). Stalno objavlja poezijo za otroke v revijah Ciciban in Cicido, uglasbila pa je tudi nekaj svojih pesmi, ki jih je prepevala Romana Krajnčan.

Učiteljica slovenščine Nives Vidic nam je narisala ilustracije, ki so nam bile v pomoč pri deklamaciji pesmice.

Tako smo se tudi sami pridružili kamišibajkarjem po Sloveniji in upamo, da bo dogodek zabeležen v knjigi rekordov.

Pripravili: Tisa Princes Ledinek in Vida Furlan

—  Uvodna stran —