Danes, 15. 4. 2024, se je manjša skupina štirinajstih učenk osmega in devetega razreda v spremstvu dveh učiteljic ob 8.00 zjutraj odpravila iz Vipave proti Brnu.
Na poti smo se najprej ustavile na bencinski črpalki, kjer smo pojedle šolsko malico in se nato odpravile proti Gradcu.
V Gradcu smo se »izgubile«, trikrat obkrožile stari del mesta, vendar našle vse znamenitosti na učiteljičinem seznamu (mestna hiša, stolp z uro, dvorna pekarna, freska na zunanjem zidu katedrale, ki prikazuje tri tegobe – kobilice, Turke, kugo idr.), dokler nismo prišle na začetno točko, kjer smo si vzele čas za uživanje v ulični hrani in sedenju na stopnicah vodnjaka. Nato smo se napotile proti Brnu.
Še enkrat smo se ustavile na bencinski črpalki, kjer smo kupile vse potrebno za večerjo.
Po 12-ih urah vožnje in treh postankih smo končno prispele na cilj. Brno in naša nastanitev – Kadlcův mlýn. Na nas so že pred vstopom dober vtis naredile živali pred penzionom. Noji, race, gosi, družbo pa nam je delala tudi žaba.
“Všeč mi je bila vožnja in noodli.” Gaja
“Tukaj je veliko žab.” Vita
“Veliko preveč žab, ena me je gledala.” Klara
“Zelo luštni albino noji.” Hana T.
“To ni noj, to je emu!” Tinkara
“Jaz sem bila žejna celo pot, ker sem pozabila vodo.” Lisa
“Pot je bila zelo dolgočasna.” Hana V.
“Na stojnicah so dali preveč hrane.” Ema
“Izjemna izkušnja, vožnja je zelo hitro minila, v Gradcu smo se nagledale lepih fantov in jedle dobro hrano.” Mia in Maja
“Jaz nimam izjave.” Katja
“Preveč žab.” Monika
“V spominu mi bo ostalo kuhanje pašte v dveh 2-literskih koziciah za celo skupino.” Tea
“Danes smo govorili kar tri jezike. Nemško, češko in angleško. Tako da smo za komunikacijo porabili vse znanje, kar ga imamo.” Barbara
