V torek, 16. 4. 2024, in v sredo, 17. 4. 2024, smo se vsi prvošolčki naše šole in drugošolci ter tretješolci iz Goč v spremstvu učiteljic odpravili vse do Narina pri Pivki, kjer smo obiskali kmetijo Pri Petrovih.
Sprejela sta nas lastnika kmetije, gospodinja Majda in gospodar Darko. Postregla sta nam topel čaj in domače pecivo. Ko smo se okrepčali, smo se razdelili v dve skupini.
Prva skupina je odšla z gospodinjo Majdo v majhno kmečko hišo, kjer smo pobližje spoznali vsakdanje življenje naših prednikov. V enem prostoru smo lahko videli črno kuhinjo, jedilnico in različne pripomočke, ki so jih pri hišnih opravilih uporabljali nekoč. Gospa Majda nam jih je pokazala, nam razložila zakaj in kako so jih uporabljali. Nekateri učenci so se preizkusili v pranju perila, gospa Majda pa nam je prikazala tudi umivanje otrok – kar v lesenem čebru sredi sobe.
Nato smo se lotili peke kruha. Umili smo si roke, nadeli predpasnike ter posedli okrog dveh lesenih miz in vedoželjno sledili razlagi gospodinje. Spoznali smo pet sestavin, ki jih potrebujemo za peko kruha: moko, vodo, kvas, sol in sladkor. Skrivnost dobrega kruha pa je tudi v spretnih rokah. Zato je gospodinja z rokami kruh zamesila, potem pa vsakemu učencu dala košček testa, iz katerega je vsak naredil svoj hlebček kruha, ki se ga je nato speklo v krušni peči.
Druga skupina pa je odšla z gospodarjem Darkom v skedenj, kjer nam je predstavil različne vrste žit in samo pot »Od zrna do kruha«. Spoznali smo orodja, ki jih pri tem potrebujemo za žetev, mlatev in čiščenje pšenice. Preizkusili smo se tudi v vrtenju cepca, s katerim smo mlatili pšenico, sejali pšenico skozi ogromno sito ter z mlinskimi kamni mleli pšenico, da smo iz nje nato dobili moko.
Sledila je malica, nekaj proste igre, nato pa sta se skupini zamenjali.
Čas je na kmetiji hitro minil. Preden smo se poslovili je gospa Majda vsem učencem dala njihov še topel hlebček kruha, ki so ga ta dan, nekateri celo prvič, samostojno spekli. Naročila jim je, da naj svoj kruh delijo tudi z drugimi v svoji družini, da bodo lahko vsi poskusili domač kruh, ki je dandanes v marsikaterem domu prava redkost.
Gospodarjema smo pomahali v slovo in se nato polni prijetnih vtisov z avtobusom odpeljali nazaj proti domu.
Tjaša Kobal
