Dan se je pričel oblačno in hladno. Z vremenom res nimamo sreče, a večji nalivi nas vsaj lepo obidejo. Okolica kraja spominja na idrijsko-cerkljansko hribovje, kar je za tipično predstavo o Španiji zelo nenavadno. Razlika je predvsem v vrstah dreves in nekaterih ostalih rastlin … ter širokih cestah. 

 

Maider, naša tukajšnja “skrbnica”, nas je pospremila na drugi konec mesteca obiskat jasli; le-te so brezplačne. Razdeljene so v igralni del, del za hranjenje in spalni del, ki je s stenami ločen od ostalih dveh. Za razliko od šole so tukaj otroci večinoma bosi oziroma v nogavičkah. 

Naj kot zanimivost omenim, da v Baskiji porodniški dopust za mamice traja le 4 mesece, nato ga lahko v enaki meri koristijo očetje.

 

Sledil je ogled pouka matematike v 2. in 4. razredu: v obeh se učenci predmet učijo z uporabo geo plošč, barvnih paličic (vsaka ponazarja določeno število), tangramom, kockami … S tem načinom v 5. razredu prenehajo.

 

V popoldanskih urah so se prikazali sončni žarki in simpatična vodička nas je popeljala po mestu; razkazala nam je univerzo, ki to več ni, in nam povedala, da jo je leta 1540 postavil vojvoda, ker je menil, da si tudi prebivalci tega kraja in okolice zaslužijo izobrazbe. Nato smo si  ogledali notranjost mogočne cerkve in kripte pod njo, obisk pa smo zaključili v “danger zone”, kot jo je poimenovala vodička: v muzeju-trgovini čokolade.