Na Osnovni šoli Draga Bajca v Vipavi smo z učenci od prvega do petega razreda letošnjo pomlad priklicali na poseben način. Od zime smo se poslovili z izdajo časopisa Mladi vipavec »Kku je mrjes«, pomlad pa se je oglasila na prireditvi v telovadnici v četrtek 22.3.2018.

S prispevki o zimskih radostih, toplih enolončnicah, zimskih modnih smernicah, trijezični zimski pravljici in še čem so sodelovali učenci vseh starosti. Zima je bila letos dovolj dolga, tako da so učenci napisali o njej tudi pesmice, uganke in križanke. Z likovnimi izdelki učencev je časopis uredila Lea Kobal, besedilo pa je zbrala in uredila Maja Šapla. Vse skupaj je zagledalo svojo luč v drugem dnevu letošnje pomladi, ko so na prireditev v šolo povabili posebne goste.

Srečanje so namreč namenili predvsem svojim starim staršem. Prav vsi so bili povabljeni in kot gostitelji smo bili presenečeni nad številnim odzivom. Že na začetku je nostalgično zazvenela priredba ljudske pesmi Stoji učilna zidana, ki so jo pevci zbora Poke s solistko Ivano Tomažič in ob pianistki Ani Poljšak zapeli pod vodstvom spodaj podpisane. Gospa ravnateljica Mojca Pev, ki je bila pobudnik dogodka, je v pozdravnem nagovoru poudarila vzgojno vlogo naveze med starimi starši in vnuki. Vezni tekst oblikovan v 4.b razredu z učiteljico Damjano Černigoj sta brala Izak Margon in Lan Jović. Ta nas je spomnil, da je pri babici in dedku vedno dobra hrana, toplo naročje, nasmeh in pomoč. Za vse dobro so se starim staršem vnuki zahvaljevali z razigranim petjem, plesom in dramskimi prizorčki. Učenci prvega razreda so zaplesali kot robotki, drugi razred so nas spomnili na dve lepi besedi – prosim in hvala, tretji razred je zapel ljudsko pesem in povedali so nam, zakaj imajo kot vnuki radi stare starše, med petošolce je na oder stopil tudi nono Žgavec – vipavski harmonikaš, tokrat je njegova harmonika spremljala petje otroških ljudskih pesmi. Otroci so se izkazali kot dobri gostitelji, saj so upoštevali starost gostov in skupaj z njimi ves čas prireditve v tišini ali s primernim aplavzom sodelovali z nastopajočimi.

Pomladno druženje se je zaključilo z nasmehom na obrazih vseh, ki so na prireditev prišli. Vipavski vnuki so povabila ponesli med svoje sorodnike vsepovsod, tako se lahko pohvalimo z udeležbo gostov iz cele vipavske doline. Najbolj ponosni smo pa na naše prastarše, ki so kljub svoji častitljivi starosti našli čas in energijo, da so nas obiskali in s tem dali pomembno podporo delu vnukov v šoli. Navdušenje vnukov v pričakovanju dogodka in njihovi topli pogledi s prireditvenega prostora proti obiskovalcem sta prepričala, da čas, ki smo ga preživeli skupaj, še dolgo ne bo pozabljen.

Nadja Rodman Koradin

—  Uvodna stran —