V sredo, 27. 2. 2018, smo se učenci, ki obiskujemo izbirni predmet italijanščino, odpravili v obmorsko mesto Trst ter se za spremembo usedli na sedeže v avtobusu, namesto bi gulili šolske klopi. Proti Tržaškemu zalivu smo se odpravili po tretji šolski uri.

Najprej smo si ogledali grad Socerb, s katerega se vidi celoten Trst in del slovenske obale. Zatem so se odpravili v mesto v nakupovalni center Torri d’Europa. Bil je že čas za kosilo, zato smo imeli uro časa, da smo se okrepčali. Večina nas je obiskala McDonald’s, učitelji pa so si privoščili bolj turški tip kosila.

Po kosilu smo se z avtobusom odpeljali v muzej podvodne arheologije Jadrana. V stavbi je bila nekoč ribarnica, danes pa je namenjena razstavi o zgodovini pomorstva. Tam smo si lahko ogledali modele zelo starih ladij, galej. Izvedeli smo, kdo je izumil ladijski vojak. Videli smo maketo ladje Rex , ki je bila še večja od Titanika in je plula med letoma 1932–1940 na relaciji Genova–New York, bila pa je namenjena prevozu ljudi oz. potnikov. Celotna razstava je postavljena v obliki Jadranskega morja, razstavljeno veliko starih predmetov, kot so: luči, žlice, slike, pohištvo, makete deblaka, ladij, topov …

Po ogledu muzeja smo si ogledali stari del Trsta ter nekaj rimskih ostankov. Med ogledovanjem tržaške zgodovine smo skoraj vsi zmrzovali, a to nas ni motilo, saj smo poslušali razlago in nismo mislili na mraz.

Videli smo tudi, kje so živeli bolj pomembni meščani, ki so bivali in ustvarjali v Trstu. Proti koncu dneva smo se sprehodili po ozkih mestnih ulicah, medtem pa videli veliko lepo zgrajenih cerkev, dokler nismo prišli na Veliki trg, ki ima prelep pogled na morje in luko. Tam smo pojedli malico, nekateri pa smo si privoščili sladoled. Izbirali smo lahko med 76-imi vrstami sladoleda.

Ogledali smo si tudi borzo in 400 m dolg Veliki kanal ali Canal grande, ki je služil kot operativna obala.

Nazadnje smo obiskali trgovino, zelo staro trgovino, nekakšen muzej, saj nima sodobnega videza, temveč veliko bolj starinskega. Celotna trgovinica je obdana in zgrajena iz lesa, prodajalec pa vse blago kakor nekoč meri s pomočjo ročne, starinske vage. V trgovinici ne boste našli sodobne elektronike. Tam smo lahko poskusili dve vrsti bonbonov izmed približno 50, 60 vrst.

Nato pa je že prišel čas, da se odpravimo domov. Med potjo je bilo veliko učencev že utrujenih, nekateri so celo zaspali, ostali pa smo poslušali sodobne glasbene hite in se pogovarjali.

Ekskurzija je bila vsem učencem všeč.

Gregor Kodre, 8. a

—  Uvodna stran —