041 619 125 info@os-vipava.si

Naša mala knjižnica

Avtor: | Okt 1, 2020

Mednarodni bralni projekt Naša mala knjižnica je namenjen promociji bralne kulture ter evropskih avtorjev in ilustratorjev.

V okviru projekta bodo v letošnjem šolskem letu 2023/2024 širili svoja obzorja, brali in ustvarjali učenci 1. in 2. razreda iz Vrhpolja z mentoricama Bredo Žvokelj in Dašo Črnigoj, učenci 1. in 2. razreda v Podnanosu z mentoricama Tjašo Kobal in Anito Hrovatin.

Na knjižni polici učence pričakuje 6 izvrstnih besedil: Kje se skriva Lucijan?, Zvok, Deklica in mesto, Ujel sem škrata, Tinček ali kaj me tako žgečka v ušesu? In Moja babi.

Po branju posameznih knjig bodo učenci reševali tudi različne naloge, ki so zelo zabavne ter krepijo otrokovo ustvarjalnost in domišljijo, pri tem pa zahtevajo podrobnejše branje in opazovanje.

Vse naloge so zbrane v Ustvarjalniku, ki ga učenci prejmejo ob začetku projekta.

 

Če vas zanima več o vsebini izbranih knjig, pa si preberite v nadaljevanju.

Iva Bezinović-Haydon: Kje se skriva Lucijan?,

ilustrirala Hana Tintor, prevedla Sara Virk.

Eva mamo pogosto poprosi, naj ji pripoveduje o Lucijanu. Mama ji pove, da tudi kadar se zdi, da ga nikjer ni, je povsod in v vsem okrog nje. Ne more ga videti, lahko pa ga začuti. Morda je v dežju, morda je v glasbi, morda pluje po morju z našimi bližnjimi, ki jih ni več med nami, a so za vedno v nas. Izjemno rahločutna slikanica na otroku prijazen način obravnava težko temo smrti sorojenca, ob kateri odraslim pogosto zmanjka besed.

Ključne besede: smrt v družini, izguba, bolečina, ljubezen, toplina, pogovor z otroci, težke življenjske preizkušnje.

Zakaj je knjiga dragocena? Besedilo slikanice je kratko, a ima neverjetno moč: pogovor med deklico in njeno mamo nas odene v toplo misel, da so naši bližnji, ki jih fizično ni več, vedno prisotni v nas samih, in čeprav jih ne moremo videti, jih lahko čutimo. Gre za težko in bolečo, a hkrati zelo pomembno temo, o kateri se z otroci moramo pogovarjati.

 

Gülşah Yemen: Zvok,

ilustriral Çağri Odabaşi, prevedla Špela Grošelj.

Majhno bitje z nenavadno podobo obožuje zvoke. Vsak zvok, ki ga sliši, poskusi posnemati. Škrab, škrab … Hrsk, hrsk … Blurb, blurb … Hov, hov … In katere zvoke lahko ustvarite vi? Zvok je tretja knjiga iz serije poučnih in ustvarjalnih slikanic o črtah, barvah in zvokih. Slikanica spodbudi otroke, da razmišljajo o različnih zvokih ter jih poskušajo posnemati, z neposrednim nagovorom bralca pa prebudi željo po ustvarjanju.

Ključne besede: zvoki, letni časi, deli dneva, domišljija, oglašanje, posnemanje, ustvarjalnost.

Zakaj je knjiga dragocena? Zabavna slikanica turške predšolske vzgojiteljice je izhodišče za pogovor o tem, katere zvoke lahko slišimo v različnih letnih časih in ob različnih delih dneva, katere od njih lahko posnemamo in kateri so nam pri srcu. Barvite ilustracije prikažejo čarobnost letnih časov, na zadnjo belo stran pa najmlajši ustvarjalci lahko narišejo vse stvari, katerih zvok lahko posnemajo.

 

Vane Kosturanov: Deklica in mesto,

prevedel Aleš Mustar.

Nekje nedaleč stran v sivem mestu živi deklica. A sivo mesto je tako dolgočasno, da ptice, metulji ali sonce nikoli ne pokukajo vanj, in čeprav je v njem veliko ljudi, so vsi zelo osamljeni. Deklica tava po mestu in hodi tako dolgo, da se izgubljena znajde na robu velikega gozda, polnega barv. V njem spozna volka, ki ji razkrije, kaj je pravi vir lepote in radosti. Tako se deklici nenadoma porodi čudovita ideja, kako lahko sivemu mestu, svojemu domu, vdihne življenje …

Ključne besede: mestno življenje, monotonost, osamljenost, gozd, narava, barve, pozelenitev mestnih površin, kontrasti.

Zakaj je knjiga dragocena? Slikanica subtilno in na otroku razumljiv način predstavi problematiko sodobnih urbanih krajev in velemest, v katerih betonske površine počasi prekrijejo še zadnje zaplate naravnega okolja. S čudovitimi ilustracijami poudarja pomen narave in izriše tudi rešitev, mimo katere v sodobnem času preprosto ne moremo.

 

Alberto Lot: Ujel sem škrata,

prevedel Vasja Bratina.

Nekega dne otrok v garaži najde nekaj majhnega in hitrega. Škrat je! Z vonjem po rožmarinu. Ujame ga v kozarec in ga opazuje. O, saj škratek vendar govori, pa nič kaj prijazen ni! Toda čeprav ni ravno najbolj družabno bitje, bi se tudi otrok moral malo poboljšati. Škrat pobegne, in to skoraj v gobček sosedovega mačka, nakar otrokova gesta spremeni vse: tudi če se njun odnos ni začel najbolje, se porodita spoštovanje in prijateljstvo, saj lepa gesta ni nikoli pozabljena.

Ključne besede: škrat, pravljična bitja, lepa gesta, pomoč, domišljijska igra, humor, velike tiskane črke.

Zakaj je knjiga dragocena? Barvita in humorna pustolovščina z velikimi tiskanimi črkami je kot nalašč za bralce začetnike. Knjiga ponuja možnosti za pogovor o lepih gestah in pomoči, pa tudi o različnih pravljičnih bitjih, folklori ali drugih pravljicah, v katerih nastopajo škrati. Z vprašanji na koncu zgodbe bralcu spodbuja svobodno igro domišljije.

 

Audra Baranauskaitė: Tinček ali kaj me tako žgečka v ušesu?,

ilustrirala Lina Itagaki, prevedel Klemen Pisk.

Tinček je slikanica o prav posebnem dečku, ki se mu dogajajo sila nenavadne stvari. Včasih ne vidi, spet drugič ne sliši. Pa ne tako, kot otroci po navadi ne vidijo ali ne slišijo, ker tega ne želijo. Pri Tinčku tudi zdravniki ne vedo, zakaj se mu to dogaja. Tako nam opiše, kako zveni njegov dan, kadar ne vidi, in kako izgleda, kadar ne sliši. Čeprav je Tinček poseben, je hkrati povsem običajen fant, ki ima rad sladoled, palačinke in to, da mu mamica pred spanjem zašepeta kaj lepega.

Ključne besede: slepota, gluhost, čutila, zvoki, sprejemanje drugačnosti, ljubezen, velike tiskane črke.

Zakaj je knjiga dragocena? Rahločutna, relevantna in izjemno igriva slikanica je prejela nagrado Litovske sekcije IBBY za najboljšo slikanico za otroke leta 2021 in nagrado Litovskega združenja umetnikov. Omogoča vpogled v različne oblike čutnih motenj in ponuja bogate možnosti za pogovor o stanjih, kot sta slepota ali gluhota. Otroci se spoznajo z drugačnostjo in v pogovoru ovržejo predsodke, ki na žalost še vedno spremljajo razne psihične in fizične motnje.

 

Jan De Kinder: Moja babi,

prevedla Stana Anželj

Deklica z rolko obišče dedka in skupaj se odpravita jadrat, da bi dedek malo pozabil na to, kako zelo pogreša babi. Skupaj pijeta čaj in mlaskata piškote – z dedijem se da pogovarjati o vsem! Deklica dedku pokaže trike z rolko in ga spodbuja, da tudi sam poskusi. Ozirata se proti nebu in se sprašujeta, kje je babica. Nazadnje se vrneta v pristanišče in tam babi nenadoma … prileti z neba. Prav zares, dobesedno prileti z neba in pristane na obali.

Ključne besede: otrok, stari starši, medgeneracijski odnosi, ljubezen, podpora, skrb, starejši, pustolovščine, edinstveni liki.

Zakaj je knjiga dragocena: Preprosta zgodba o ljubezni in naklonjenosti med starimi starši in vnukinjo je tako topla, vedra in iskrena, da vas bo na mah očarala. Slikanica se ves čas poigrava s pričakovanji bralca in pred njim oživijo edinstveni liki, ki rušijo predsodke in zmote: odločna in neustrašna deklica, pustolovska babica, ki življenje zajema s polno žlico, in junaški dedek, ki se ne upira poskusiti kaj novega.

 

https://www.nasamalaknjiznica.si/

 

koordinatorica: Tjaša Kobal

(Skupno 430 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost