V petek, 11.5.2018  so v Veščinskem centru Slovenske vojske odprli vrata Vojašnice Janka Premrla Vojka. Glede na obravnavanje trenutnih snovi so se na vabilo odzvali tudi nekateri naši razredi.

Obiskovalcem je naša vojska pripravila statične in dinamične predstavitve vojaške opreme, vozil, in prostorov. V sodelovanju z lokalnimi društvi je bilo na ogled postavljenih tudi nekaj gasilskih vozil in oprema gorske reševalne službe.

Že na vhodu so nas pozdravili s svojimi lepo okrašenimi vozovi vipavski vistarji. Tudi oni so bili ta dan gostje naše vojašnice. Vojak Jan nas je med obiskom peljal od postaje do postaje in potrpežljivo odgovarjal na vprašanja. Za neš učence je bilo poskušanje nošenja vojaške opreme izziv, saj komplet take opreme presega otroško težo telesa. Oprema je bila zato preizkušena po delih. Dekleta so se bolj našla v prikazu pospravljanja postelje. Vojakinje so dokazale, da se še vedno dá pospraviti posteljo brez gub, tudi če rjuhe nimajo elastike na vogalih. Naše drugošolke so se tega ob njihovi pomoči naučile.

Pri gasilcih je vedno zanimivo. Tokrat so predstavili tri vozila za opravljanje različnih nalog. Pri predstavitvi so sodelovali vipavski in vrhpoljski gasilci. Učenci so vedno navdušeni nad streljanjem lončka ali plastenke z vodo, plezanjem na voznikov sedež in stikanjem med drugo opremo vozila.

Pod šotorskim platnom smo pozdravili Žana Kranjca, ki je predstavljal športno enoto naše vojske. Prosili smo ga za avtogram. Gorski reševalci so nam demonstrirali vožnjo ponesrečenca s prav posebnim enokolesnim pripomočkom. Vožnja je bila tako zabavna, da smo se kar težko ločili od njega in nadaljevali pri vozilih nujne medicinske pomoči.

Po obisku smo bili bogatejši za  zanimive izkušnje. Ugotovili smo, da je delo v vojski zelo raznoliko, mnogo bolj, kot pa to prikazujejo računalniške igrice. Zavedamo se, da je njihova prisotnost v našem kraju morda posledica preteklosti, a lahko jo dobro izkoristimo.  Ob sodelovanju z njimi uspešneje vzgajamo mlade rodove v odgovorne in zrele osebnosti. Centru se zahvaljujemo, da so nas sprejeli.

Nadja Rodman Koradin

—  Uvodna stran —