Jutro smo začeli zelo zgodaj. Po bujenju, pospravljanju in obilnem zajtrku smo slikali na majice. Učiteljice so delo zelo pohvalile, verjetno nas boste po ogledu fotografij pohvalili tudi vi.
Pred plavanjem so nastale slike plavalnih skupin.Nekatere skupine so plavale v morju. Šle so mimo starih ostankov pomola, kjer je morsko gladino ostro opazoval kormoran. Bil je tako zavzet s svojim delom, da nas ni opazil in smo se mu zato mogli približati na sama dva metra. Nekateri so plavali tudi do rumene jadrnice in s tem pridobivali plavalno kondicijo.
Med kosilom smo izbrali tri učence, ki so bili pripravljeni v živo povedati o prvih vtisih naših doživetij. Lan, Vanesa in Luka so se sicer malo vsebinsko ponavljali, a kaj, ko pa je res zajtrk tako dober, osebje prijazno, pouk zabaven,… Prav nič se niso zlagali. Prisluhnili ste jim lahko na radiu Robin med 17.00 in 18.00.
Po popoldanskem počitku nas je ga. Mojca vodila v oblikovanju likovnega izdelka mobile.  Morda se boste čudili tolikšni likovni ustvarjalnosti na isti dan, a naši izdelki se morajo sušiti vsaj in dan. In če bo morda zadnji dan dež? Mokrih majic in das mase se ne da varno prinesti domov. Za tokratni mobile smo uporabili glino, narezala nam je vrvice in vsakemu dala eno daljšo palico. Ostale učiteljice so pomagale deliti še druge pripomočke, na koncu pa so pomagale izdelke tudi dokončati, saj se nam je mudilo na plažo.
Iz plače so nas pregnale natanko tri dežne kaplje, ki so padle ob ravno pravem času. Lahko smo se v miru stuširali in odpravili na večerjo. Pri večerji je svoj slovesen trenutek doživel slavljenec Urban, ki je v naši družbi dopolnil svoje prvo desetletje. Vsa dvorana mu je zaploskala, natakarji so ga pogostili z primerno velikim sladoledom.
Po večerji smo poklicali nekatere starše, kdor pa nima telefona, je to lahko naredil s pomočjo učiteljevega telefona. Zvečer smo potrebovali še nekaj gibanja in igre z žogo so bile ravno pravšnje za zaključek zabavnega dne.
Med eno in drugo dejavnostjo se razvije marsikaj, tudi tale pesmica:
​
BRANJE
Branje mi od rok ne gre.
Mama čisto besna je.
V knjižnco po knjige hodi,
še pri sosedu si jih sposodi!
Meni pa A in E sta enaka!
Imajo me že za čudaka!
Potem pa iz knjižne police se zablesti,
Pica kraljica je, in Vitez brez krave,
Suhodolčan napiše besede taprave.
Zdaj mi že branje dobro leži,
mogoče mi učiteljica petico dodeli.
Matic Lozej, Podnanos

​Nadja Rodman Koradin

Nekaj več morda najdete na tejle povezavi: https://4arazred.weebly.com/ankaran.html

—  Uvodna stran —