Diaprojekcija

Jeziki štejejo

Naša šola ​sodeluje v projektu »Jeziki štejejo«, katerega namen je razvoj in preizkus didaktičnih strategij in oblikovanje podpornega okolja, ki spodbuja večjezičnost učenca. 

 

Več o projektu preverite tukaj ali na spletni strani:

https://www.jeziki-stejejo.si/

Videoposnetek oglasa o Vipavi

Voščilo #vsenajboljšeleonardo #augurileonardo

 

Dogajanja na šoli:

COGITO ERGO SUM (Mislim torej sem)

Kaj ima latinščina skupnega z angleščino? Ali pa z italijanščino? V bistvu »le« to, da je v angleščini okrog 75% besed, ki izhaja iz latinščine, italijanščina pa je »hči« latinščine, kar pomeni, da lahko najdemo izvor skoraj vsake besede v lingua Latina (latinščini).

To je spoznala skupina naših devetošolcev, ki je v sredo, 20. 9. 2017, v okviru projekta Jeziki štejejo, obiskala pouk tega jezika na bližnji Škofijski gimnaziji. Učence je prijazno sprejel pomočnik ravnatelja, g. Alojz Grahor, k uri se je za hip pridružil ravnatelj, g. Vladimir Anžel, najbolj pa so bili veseli truda Polonce Zupančič, profesorice latinščine. Pouk je zasnovala tako, da so učenci spoznali, kako se v latinščini spregajo glagoli, da prepoznajo nekatere besede in da ugotovijo, da latinščina, če imaš le nekaj podlage z angleščine ali italijanščine in veselja za jezike, sploh ni tako težka. Kaj ne, če pa npr. AMO pomeni ljubim tako v italijanščini kot v latinščini, VOLARE leteti, MONSTRARE (pokazati) pa se skriva v besedah MONSTER (angl. pošast), MOSTRARE (ital. pokazati) in nenazadnje v slovenščini DEMONSTRACIJA. In če nadaljujem, devetošolci so nedvomno opazili podobnosti med poimenovanji glagolskih časov: PREZENT – presente (sedanjik), INFINITIV – infinitive/infinito (nedoločnik), IMPERATIV – imperative/imperativo (velelnik); pa v poimenovanju ednine in množine: SINGULARIS – singular/singolare, PLURALIS – plural/plurale. Teh besed je še ogromno, zato tisti, ki vas to količkaj zanima, kar na delo, oprostite, na iskanje.

Malo za šalo, malo zares … ali veste, kako bi prevedli  FEMINA TACET? Odgovor učiteljice Sonje Simonič Puc, ki je učence spremljala skupaj z učiteljico Maruško Rojc, je bil: ta prevod ni možen! Glasil bi se namreč … ŽENSKE MOLČIJO.

Maruška Rojc

Evropski dan jezikov

Evropski dan jezikov sicer obeležujemo 26. septembra, ker pa smo na naši šoli neučakani, smo ga mi že en dan prej. No, ni čisto res. Razlog tiči v tem, da se pri nas zadnje čase toliko dogaja, da enostavno ni bilo mogoče izvesti vsega v enem dnevu.

Dan se je začel tako, kot … se ne bi smel. Naročeni material ni prispel pravočasno. Kar je pripomoglo k temu, da se nič od tega, kar bo spodaj opisano, ni začelo ob predvideni uri. Točna je bila le ekipa s TV Koper, ki baje ponavadi ni (tako je vsaj rekla ga. novinarka) … Ti šment, ravno danes morate biti točni, mi je rojilo po glavi skupaj z ostalimi skrbmi. A če velja, da je fleksibilnost (sploh v šolstvu) vrlina, potem smo mi ravno to!

Ob 8.00 (ki to ni bila) smo pričeli z delavnicami za šestošolce. Posneli naj bi oglas za Vipavo v sedmih različnih jezikih: angleščini, italijanščini, nemščini, španščini, hrvaščini, latvijščini in japonščini. Učenci so bili razdeljeni v sedem skupin in v vsaki je moral posamezni učenec napisati en stavek v oblaček, kot jih najdemo v stripih, in se s pomočjo učiteljice naučiti napisano pravilno izgovoriti. In potem bi morali seveda to tudi posneti. Sliši se enostavno, kajne? Ja, če vse šiba tako, kot je bilo načrtovano. Če pa pride do nepredvidenih težav … postane iz predvidene situacije nepredvidena ali … tragikomedija: tajnica je morala ponovno v nabavo (za kar smo ji neizmerno hvaležni), učiteljica računalništva je uvedla novo športno disciplino – šprint po šolskem stopnišču in hodnikih, šolske ure so se podaljševale … vendar, še zdaj ne morem verjeti … da je na koncu bilo vse tako, kot je moralo biti. In marsikdo na šoli sploh ni opazil, da bi bilo kaj narobe! In to je tisto, kar med drugim tudi veliko šteje! Najpomembnejše pa je, da je učencem uspelo posneti oglas, ki si ga boste v prihodnjih dneh lahko ogledali na naši spletni strani.

Oglejte si Videoposnetek oglasa o Vipavi

Po delavnicah je sledilo predavanje za učence sedmih, osmih in devetih razredov o tujkah oziroma prevzetih besedah, ki se pojavljajo v slovenščini. Pripravil ga je jezikoslovec dr. Boris Kern, sodelavec Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš in Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, prevajalec itd. Začel je z vprašanjem, kje bi učenci poiskali pomen določene besede. V slovarju, seveda, a tudi na internetu, pametnem telefonu … In učencem je bil ravno ta del najbolj všeč, ko je bilo govora o besedah povezanih z moderno tehnologijo: smart phone, touch screen … Ponosno so ugotovili, da poznajo tudi sami veliko prevzetih besed: »v fole«, »pomidori«, »pašta«, »kofano« … Da (predvsem) učiteljice nismo več pretirano mlade,  smo se zavedle, ko učenci niso vedeli pomena npr. au pair ali babysitter, prevzetih besed tako pogosto rabljenih le nekaj let nazaj … in ko sva se s predavateljem pomenljivo pogledala, ko je učencem dopovedoval, da facebook nima niti še 20 let. Oni namreč mislijo, da obstaja že od vedno.

Evropski dan jezikov je ena izmed prireditev, ki smo jo pripravili v sklopu projekta »Jeziki štejejo«. Cilj je ustvariti učna okolja, v katerih bodo otroci v vrtcih, učenci osnovnih šol in dijaki usvojili raznojezično sposobnost. V projekt je vključenih 35 vrtcev, osnovnih in srednji šol, univerz in raziskovalnih zavodov iz vse Slovenije. Prisotni so vsi učni jeziki v Sloveniji, drugi jeziki, tuji in klasični jeziki, ki so vključeni v šolski sistem, ter vsi jeziki priseljencev. Poleg tega je koncept zasnovan tako široko in uporabno, da bo lahko vključil tudi morebitne nove jezike in vse skupnosti, ki se nahajajo v Sloveniji, ter druge okoljske dejavnike, ki raznojezičnost in medkulturnost spodbujajo in podpirajo. Projekt bo trajal 6 let.

Zaključek: ne sodi dneva po jutru, v tem primeru po slabem začetku. Sploh pa, če je bilo v delo vloženega veliko truda, skupnega dela in veliko dobre volje! Dokaze za to trditev najdete na OŠ Draga Bajca Vipava.

Maruška Rojc

Kdo je najboljši jezičnež?

Tisti, ki ima najdaljši jezik, seveda! Ni res. Tisti, ki ves čas klepeta? Ne, ta je klepetulja. Kaj pa, kdor veliko govori, opravlja? Aha, točno tako! Dodali pa smo mu še en pomen: tisti, ki ni poliglot, a kljub temu ve, ali se mu dozdeva, iz katerega jezika določena beseda izhaja, kako se pravilno zapiše, prepozna pisavo (cirilico, bohoričico, latinico, pismenke itd.), obvlada narečja … in podobne jezikoslovne zadeve. Na takšna in podobna vprašanja so se trudili pravilno odgovoriti učenci od 6. do 9. razreda OŠ Draga Bajca na kvizu Kdo je najboljši jezičnež?, ki se je dogajal​ v petek, 22. 12. 2017,​ med prireditvijo obeležitve dneva samostojnosti in enotnosti ter zaključku koledarskega leta. Ob duhovitih voditeljih Anji Premrl, Katjuši Kopačin ter Jakobu Domeniku, ki so učence spomnili, zakaj 26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, ob odličnih igralkah in igralcih iz 6. a, ki so uprizorili božično igrico pod vodstvom mentorice Nives Vidic, so na koncu najboljši jezičneži naše šole postali učenci 6. b. Prireditev je popestril odličen harmonikaš, Žan Božič.

Jezikovni portreti

“V drugi polovici aprila je na matični šoli in njenih podružnicah potekala delavnica pod imenom “Jezikovni portreti”, ki so jo izvajal razredničarke petih razredov in učiteljice tujih jezikov. Kaj so jezikovni portreti?

Jezikovni portreti so portreti posebne vrste. Z njimi učenci namreč govorijo o jezikih tako, da določene dele telesa povežejo z jeziki, pri čemer lahko svoje odločitve tudi pojasnijo ali pa ne. Na jezikovnih portretih učenci lahko rišejo jezike kot tudi zvrsti. Jezikovne portrete lahko izdelujejo različno stari učenci, lahko pa tudi odrasli.

Zanimivo je bilo ugotavljati popularnost določenih jezikov. V enem razredu denimo prevladatanemščina in angleščina, v drugem prevladujejo romanski jeziki z italijanščino na vrhu, veliko vlogo ima tudi hrvaščina (verjetno zaradi počitnikovanja na morju), opaziti je tudi pojav turščine, kar pripisujemo velikemu številu turških telenovel na naših televizijskih programih.

Učenci so k pouku prinesli tudi predmete iz dežel, po katerih so se že potepali, ali pa so tam bili njihovi starši ali sorodniki. V 5. a je Laura Fabjan že prava popotnica, saj je obiskala nemalo držav po svetu.

Na kocu so izdelali še jezikovni barometer, s katerim so predstavili “prisotnost” določenih jezikov v razredu.”

4. srečanje zahodnega regijskega tima (JeŠt)

Včeraj, 23. 10. 2018, je na šoli potekalo 4. srečanje tima zahodne regije v projektu Jeziki štejejo (JeŠt). Koordinatorji sodelujočih šol so opisali, na kakšen način so obeležile Evropski dan jezikov. Ga. Lucija Čok je izrazila željo po vključevanju partnerskih šol JeŠt v podporne dejavnosti drugih projektov: CRP Zamejsko šolstvo v učnih načrtih slovenskih šol (ZRS KP, Lucija Čok) ter Multilingual education (UP PEF, Silva Bratož).
Srečanje je zaključila ga. Sonja Simonič Puc, ki je na podlagi primera japonskega krožka predstavila študijo o tem, ali je za jezike izven kurikuluma sploh prostor v naših šolah.

(Skupno 90 obiskov, današnjih obiskov 1)